Za ograjo skrivnega vrta (
tole pesmico sta nama na poroki zaigrala prijatelja) se skriva najina zgodba. Lani je bilo že deset let, odkar se z roko v roki sprehajava po svetu, letos pa bova praznovala peto obletnico poroke.
Izziv na Craft-alnici me je spodbudil, da sem uporabila lesene palčke, iz katerih sem naredila platnice albumu (v obliki ograje). Malo sem se še poigrala s pirografom, ob dnu sem nalepila pravi mah z nekaj rožicami. V notranjosti sem nalepila nekaj lepih pesmi in razmišljanj ter nekaj najinih slik... Da bi jih bilo v prihodnjih letih še ogromno...
|
Tukaj manjka še posvetilo :) |
Dodajam še pesmico na zadnji strani. Meni je čudovita.
KOT ČLENA DVA
Kot člena dva v verigi večno speta
pojdiva svojo pot tesno objeta.
Tako še kamen nogi bo mehak,
tako bo lahko nama vsako breme
in svetle nama bodo črne teme,
tako še pelin nama bo sladak.
Le grebi,grebi mi v lasé
s to toplo dlanjo!
Jaz pa priklenem te nase
tesnó, tesnó,
za vse čase
vse dotlej, da bodo te skuštrane grive,
ki grebeš vanje, vse sive, sive.