V sredo je bil materinski dan. Odkar sem mami imam ta praznik še raje. Čeprav nekatere ženske nimajo otrok, mislim, da je materinstvo - na takšen ali drugačen način - dano vsaki izmed nas...
Ko sem se vračala iz službe (še vedno si vsak dan jasno in glasno rečem, da res ne maram korona virusa), sem pred mamina vrata položila voščilo in šopek. In pozvonila. Mami je prišla na vrata, pomahala sem ji iz avta. In v očeh sem zaslutila tisti virus, ki je še hujši... osamljenost.
Zatem sem pomislila, kako je šele tistim, ki nimajo mobilnih telefonov, ki morda slabo slišijo, nimajo računalnika, so vsi daleč stran in si še na daljavo ne morejo pomahati?!
Tako je danes nastala ena voščilnica, z dovoljenim objemom. Ozadje sem naredila po Tininih navodilih. Lepim v
Ostajam doma izziv.