Čuden dan.

Po dopoldanskem uspešnem pomivanju oken (ob dveh zbujenih puncah mi je celo uspelo pomesti!) je že kazalo na en čudovit krasen dan. Mala K sedaj sama pove, da imamo "ametano" (razmetano) in občasno mi jo celo uspe pripraviti do tega, da se z veseljem loti pospravljanja. Kako je ponosna, da sedaj sama pobriše svoj stolček. In občasno tudi mizo :).

Popoldne po lepem obredu dveh zaljubljenih "da" in sladoledu je mala K izginila. Na potep v neznano, na ulico, medtem ko smo se poslavljali. Na srečo ulica ni bila prometna in prav daleč ni prišla. Pa vseeno. Sem se ustrašila, sploh ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo zaradi nepozornosti... Pa se hvala Bogu ni...

Potem pa hud naliv po poti domov in nevihta nekje vmes. Ki je terjala davek v najinem računalniku (in upam, da bova uspela rešiti vsaj fotografije...)

Za sprostitev pa ena voščilnica. Z rožo (recikliram, uporabljena je bila kot dekoracija na darilu), izrez čestitke, nekaj kristalčkov, reliefna srajčka iz Ustvarjalnega dotika, prav tako bela osnova.

Prijavljam na julijski izziv rožice v Ustvarjalnem dotiku.

Kljub čudnemu dnevu sem hvaležna. Strela je uničila samo računalnik. Na ulici ni bilo avtomobilov. Živi smo. Zdravi. Skupaj. Radi se imamo. Če ni to največ vredno... Pa mirno noč!